• Rokomet
    Rokomet
  • Sah
    Sah
  • Kickboks
    Kickboks
  • Namizni tenis
    Namizni tenis
  • Padalstvo
    Padalstvo
  • Atletika
    Atletika
  • Mini olimpijada
    Mini olimpijada
  • Kolesarstvo
    Kolesarstvo
  • Plavanje
    Plavanje
  • Strelstvo
    Strelstvo
  • Rokomet
    Rokomet
  • Hura prosti cas
    Hura prosti cas
  • Karting
    Karting
  • Judo
    Judo
  • Odbojka
    Odbojka
  • Futsal
    Futsal
  • Boks
    Boks
  • Veslanje
    Veslanje
  • Nogomet
    Nogomet
  • Plezanje
    Plezanje
  • Tenis
    Tenis
  • Gimnastika
    Gimnastika
  • Kegljanje
    Kegljanje

KARATE je japonski izraz za "prazno roko", sicer pa samoobrambna borilna veščina daljnega vzhoda, ki se je v drugi polovici 19 stoletja razširila na zahod, kjer se je pod vplivom novega kulturnega okolja in posameznih športnih znanosti razvila v najbolj množičen borilni šport.

Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi striktno predpisana, s to ali ono tradicijo opredeljena in z strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja.

Karate kot šport pomeni s tekmovalnimi pravili opredeljeno borbo ter z zahodno kulturo, znanostjo in sistematiziranim športnim izkustvom opredeljeno pripravo tekmovalcev za športna tekmovanja.

Otrokom predstavlja karate obliko telo-vadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot vsepagesko koristen sestavni del kvalitete njihovega vsakodnevnega

Površina borišča je ravna ploskev v obliki kvadrata s stranico 8m. na borišču ne sme biti nikakršnih ovir.

AIKIDO je veščina goloroke samoobrambe, ki temelji na prijemih, vzvodih in metih. Izraz pomeni »pot harmonije«. Ustanovil jo je Morihei Ueshiba v prvi polovici 20. stoletja. Vadbeni proces vsebuje tai jutsu (goloroke tehnike) in buki waso (ken/jo oziroma meč/palica).

Osnovni namen aikida ni premagati napadalca, temveč ga razorožiti tako na duhovnem kot na telesnem področju. Mojster aikida s tehnikami vzvodov in metov kontrolira nasprotnikovo agresivnost do trenutka, ko se napadalec zave nesmiselnosti svojega početja. Aikidoka v napadalcu ne vidi sovražnika, zato njegovi gibi dobijo obliko sodelovanja. Na takšen način obvladuje nasprotnika. Zato aikido velja za najbolj popoln in human sistem goloroke samoobrambe.

Po Moriheijevi smrti je prišlo do razhajanj v tolmačenju aikida. Posamezni mojstri so oblikovali lastne pristope oziroma šole aikida. Razvojni trendi so veščino pripeljali do razkoraka med tradicijo in modernizacijo. Krovna organizacija za aikido je Aikikai, ki jo vodi Ueshibin vnuk Moriteru. Najbolj znan in slaven mojster aikida je filmski igralec Steven Seagal.

KENDO je japonsko športno mečevanje. Izvira iz 18. stoletja. Izraz pomeni »steza meča«. Vadbeni proces obsega: vezani sparing in prosto borbo. Uporablja se shinai (votli bambusov meč) in zaščitna oprema, ki vsebuje men (maska), kote (rokavice), do (ščitnik za telo) in tare (ščitnik za bedra). Tekmovanja se odvijajo na tatamiju, borilnem prostoru ob sodelovanju sodnikov. En tekmovalec nosi beli trak (shiro), drugi rdečega (aka). Sodniki z dvigom bele ali rdeče zastavice določijo, kateri mečevalec je dosegel točko.

KEN-JUTSU Izraz pomeni »veščina mečevanja«. Izvajali so jo japonski bojevniki – samuraji. Izvira iz 9. stoletja. Najstarejša ohranjena šola se imenuje Tenshin Shoden Katori Shinto Ryu. Največji japonsjki mečevalec je bil Miyamoto Musashi. Njegova šola se imenuje Hyoho Niten Ichi Ryu ali »šola dveh mečev kot enega«. Vadbeni program obsega vezane sparinge z uporabo bokena, lesenega meča. Izvajajo se tehnike za: itto seiho (dolgi meč), kodachi seiho (kratki meč) in nito seiho (dva meča).

IAI-DO je veščina hitrega potega katane, samurajske sablje. Izraz pomeni »sposobnost reagiranja v določeni situaciji«. Oblikoval jo je Hayashizaki Jinsuke Shigenobu v 16. stoletju. Vadbeni program obsega kate (vezane tehnike), bunkai (aplikacija tehnik) in tameshikiri (test sekanja). Kata je sestavljena iz štirih tehničnih stopenj: nukitsuke (trenutek, ko se izvleče katana), kiritsuke (sekanje, bodenje), chiburi (simbolično brisanje krvavega meča) in noto (vračanje sablje v sayo oz. nožnico). V bunkaiju se kata tehnike izvajajo v vezanem sparingu. Pri tameshikiriju se sekajo statične tarče (snopi bambusa), za preverjanje moči zasekov in gibljive tarče (vrženi predmeti), za testiranje natančnosti zasekov in sposobnosti reakcije oz. odzivnosti.